ANA OCVIRK

Teče četrti teden karantene. Tisti, ki se jim še ni zmešalo, se jim bo kmalu. Človek je narejen za to, da dela, da ustvarja, ne da leži doma in čaka, kakšni bodo novi napotki države. Hvala bogu za lepe dni, za to, da živim v hiši z vrtom, kjer se lahko prosto gibljem, hvala bogu za sosede, ki z menoj spijejo kavico ( čez ograjo, oziroma z razdaljo), hvala bogu, da je v hiši stalno delo, da se počutim koristno.

Kaj pa tisti, ki živijo v stanovanju?

Velikokrat pomislim na njih in si rečem, ” o moj bog, kaj oni počnejo, kako preživijo dan?”. Ne morejo na sprehode, kjer je večje število ljudi, ne morejo saditi rožic in se prosto gibati po travnikih.

Kaj otroci?

Sama imam srečo, da so moji otroci stari 6-8 let, da živim s sestro in njenimi otroki v isti hiši in da se med seboj lahko družijo. Kaj najstniki, ki imajo v tem času veliko krizo, saj se ne morejo normalno družiti s svojimi prijatelji?

Kaj starejši?

Starejši nimajo stika s svojimi bližnjimi, sami posedajo doma, saj vedo, da je virus za njih najbolj nevaren. Včeraj sem dobila obisk dedka. Moram reči, da je bilo prav zanimivo. Sedel je v avtu, parkiranem na dvorišču, odprl okno in se z menoj pogovarjal. Rekla sem mu, če mu skuham kavo, in mu jo prinesla v avto, sama pa stala 3 metre stran. Kakšen nasmeh je dobil na obraz, ko sem si vzela 15 minut za njega, mu skuhala kapučino ( iz kavnega aparata), ki ga je s takim užitkom popil, da ga je bilo prav veselje pogledati. Moj dedi rad veliko govori, čeprav je star nekaj čez 80 let, ima izjemno dober spomin, točno ve za vse, kdaj imajo rojstni dan, koliko so stari,…. Ampak on, je osamljen, gleda televizijo cele dneve, ne more niti do trgovine, kar mu je bilo včasih izjemno pomembno, saj je bil to edini stik z ljudmi, s katerimi je lahko kakšno rekel.

Skrbi me!

Kaj bo z ljudmi, ko bo tega konec? kaj bo z njihovimi službami? Kako se bodo družine preživljale?

Direktiva politike je bila, poleti pojdite na Slovensko morje… kako? Ljudje bodo brez služb, brez prihodkov, brez osnovnih dobrin, ne na zadnje otopeli in v fazi depresije, nezadovoljstva,….

Moje mnenje je, da bi morali čimprej začeti z delom, da bi morali otroci čimprej v šole, kljub virusu. DA bi se morali starejši čuvati in zaenkrat ostati na varni razdalji. A če ne bomo kaj kmalu postali storilni se nam slabo piše, saj bo beda in depresija postala človekov najboljši prijatelj.